V torek, 16. 4. 2019 ob 13.50 (7. učno uro), bo v šolski knjižnici srečanje v okviru projekta Medgeneracijsko branje. Tema srečanja bo povezana z letošnjo temo dneva za spremembe »odpravimo diskriminacijo«. Na srečanju se bomo pogovarjali o knjigi avtorice Berlie Doherty z naslovom Abela, ki ste jo prejeli v dar na prejšnjem srečanju. Lahko pa predstavite katerokoli drugo knjigo o drugačnosti, ki ste jo prebrali.
Prijazno vabljeni.
V ponedeljek, 8. aprila 2019, smo za učence 6. razreda organizirali ustvarjalno delavnico, v kateri so ponovili in utrdili svoje znanje o pisavah, ki so ga pridobili pri pouku zgodovine.
V delavnici so učenci oblikovali glinene tablice, na kakršne so pisali v Mezopotamiji, izdelali bralne trakove z egipčansko pisavo hieroglifi, spoznali vikinško pisavo, pisali s peresi in odtisnili žige v pečatni vosek, oblikovali iniciale, izdelali miniaturne knjige in spoznavali razlike med latinico in cirilico.
Učenci so zapisali, da so se v delavnici naučili veliko novega. Všeč jim je bilo, da so lahko ustvarjali in tako praktično spoznavali različne pisave. Z opravljenim delom so bili zelo zadovoljni.
Na pobudo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco 21. marca obeležujemo svetovni dan poezije. Ob tej priložnosti smo izvedli v šolski knjižnici bralno srečanje v okviru projekta medgeneracijsko branje, na katerem smo učenci in učiteljice predstavili svoje najljubše pesmi in njihove avtorje.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja, na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno nacistično uničevalno taborišče Auschwitz, so učenci 7. razreda v šolski knjižnici pripravili spominsko uro z razstavo, v kateri so obudili spomin na ljudi, ki so tvegali lastna življenja in življenja svojih družin, da bi rešili preganjane Jude. Za njihov pogum jih je spominski center Yad Vashem v Jeruzalemu imenoval za pravičnike med narodi. Na zidu časti v vrtu pravičnikov v Yad Vashemu je zapisanih petnajst imen slovenskih pravičnikov, ki so reševali Jude na območju nekdanje Jugoslavije in v okupirani Sloveniji. Učenci so si ogledali tudi dokumentarni film z naslovom Tri obljube, ki prikazuje, kako je slovenski župnik Andrej Tumpej rešil življenje Antoniji Kalef in njenima hčerkama Matildi in Raheli. Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, pa je učencem v predavanju z naslovom »Ali si človek, ali pa nisi. Tretjega ni.« predstavil slovenskega pravičnika Ivana Breskvarja in holokavst v severozahodnem delu Hrvaške. Učenci so spoznali, da so v času najhujšega genocida posamezniki, ki so jih vodili plemenitost, humanost in osebni pogum, poskušali nesebično pomagati preganjanim Judom, pri čemer so tvegali tudi svoja življenja. Dejavnosti so potekale v okviru projekta »ŠOA – spominjajmo se 2019«, ki ga ob dnevu spomina na žrtve holokavsta organizira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V knjižnici Osnovne šole Starše bo v ponedeljek, 21. 1. 2019 ob 10. uri, spominska ura Slovenski pravičniki med narodi in ogled filma Tri obljube. Ob 11. uri bo sledilo predavanje Borisa Hajdinjaka z naslovom »Ali si človek, ali pa nisi. Tretjega ni.« Slovenski pravičnik Ivan Breskvar in holokavst v severozahodnem delu Hrvaške. Dogodka bomo izvedli v sklopu projekta “ŠOA – spominjajmo se 2019” ob dnevu spomina na žrtve holokavsta.
V knjižnici Osnovne šole Starše je ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, velike vojne morije, ki je zahtevala milijone mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov ter civilistov, na ogled gostujoča razstava z naslovom On je ob Visli ali ob Drini … Razstavo so »v spomin in opomin na veliko vojno 1914-1918«, kakor so zapisali v njenem podnaslovu, pripravili profesorji in dijaki Prve gimnazije Maribor, ki so se pridružili ponedeljkovi otvoritvi.
Na otvoritvi razstave je zbrane goste, učitelje in učence nagovoril pomočnik ravnatelja šole v Staršah Živan Klajderič, ki je mlade opozoril na to, da premalo cenimo mir, v katerem živimo.
Učenci 9. razreda so zbrane popeljali skozi razstavo. Življenjsko pot Ljudevita Pivka, slovenskega šolnika in politika, je orisala študentka Ana, soavtorica razstave in nekdanja učenka šole. Nova orožja, ki so zahtevala veliko število žrtev, je predstavil Anej, ki je postavil na ogled svojo zbirko modelov vojaških letal. V kulturnem programu je Nina, učenka 6. razreda, zaigrala na harmoniko.
Razstavo, ki bo na ogled do konca novembra, si bodo ogledali vsi učenci šole.
V četrtek, 18. oktobra 2018, so si učenci na Prvi gimnaziji v Mariboru ogledali razstavo o Ivanu Cankarju z naslovom Romal sem po široki cesti, ki so jo pripravili ob 100-letnici Cankarjeve smrti. Po razstavi, ki prikazuje življenje in delo Ivana Cankarja ter njegove življenjske postaje, gledališke uprizoritve njegovih dram in prevode Cankarjevih del v tuje jezike, nas je vodila dijakinja Katja. Z ogledom razstave smo se spomnili, da je leto 2018 razglašeno za Cankarjevo leto.
Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship http://www.iasl-online.org/ ) tudi letos vabi k praznovanju in promociji šolskih knjižnic.
V slovenskem prostoru bo projekt že tradicionalno koordinirala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Letošnje geslo “Zakaj imam rad/a svojo šolsko knjižnico” poudarja samoreflektivno – čustveno komponento pomena šolskih knjižnic posameznikom in skupnostim. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi.
S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic lahko spodbudimo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.
Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju. James Henri, predsednik IASL, je ugotovil: »Mednarodni dan šolskih knjižnic je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da knjižničarji sami lahko izberete ali dan ali teden ali celo ves mesec in ga napolnite z dejavnostmi, posvečenimi vaši knjižnici in s tem, kar šolska knjižnica pomeni šolski skupnosti.« Mednarodni mesec šolskih knjižnic omogoča pristojnim za šolske knjižnice, da izberejo dan v oktobru, ki najbolj ustreza njihovi posebni situaciji, ko lahko praznično poudarijo pomembnost šolskih knjižnic. Vse slovenske šolske knjižničarje in knjižničarke vabimo, da se pridružite in z obiskovalci knjižnic praznujete.